Urejanje samomora je ustavna materija

Izjava glede predloga zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (januar 2025)

Urejanje samomora je ustavna materija

Človekovo življenje je nedotakljivo.

Akademsko društvo Pravnik se je glede evtanazije in pomoči pri prostovoljnem končanju življenja oz. pri samomoru glede vsebinskih vprašanj in dilem opredelilo že s svojo izjavo pred referendumom 2024. Jeseni je organiziralo tudi etični simpozij z gostjo dr. Ahlin Doljak, kjer so si bili razpravljavci enotni, da ne evtanazije, niti pomoči pri samomoru, ni mogoče urejati zgolj z zakonom, pač pa da je potrebna sprememba Ustave Republike Slovenije.

V letu 2024 so predlog zakona, ki naj bi spreminjal ustavno materijo, vložili volivci. Že takrat smo opozorili na ustavni moment. Pričakovali bi, da bi se koalicijske stranke morale zavedati hierarhije pravnih norm in pomembnosti odločitev, ki jih sprejemajo.  Zato bi bil zakon, ki bi spreminjal ustavno materijo, neustaven, in je vložitev zakonodajnega predloga nerazumna. Na tem mestu napotujemo tudi na komentar Ustave Republike Slovenije, ki je glede teh vprašanj zelo jasen in bi moral biti vir iz katerega bi koalicija redno črpala znanje.

Življenje je v slovenski ustavi izrecno varovano kot nedotakljivo. Slovensko besedišče ne premore bolj eksaktne besede kot je nedotakljivo, ki s tem državi zapoveduje, da po življenju ne sme posegati posredno niti neposredno. Drugače je primeroma s splavom, ki je tudi poseg v človekovo življenje, vendar je z interpretacijo druge določbe v ustavi in tradicije iz prejšnjega sistema, ostal še naprej legalen v določenih primerih.

Zato z analogijo legis ni mogoče utemeljevati dopustnosti pomoči pri samomoru, češ ker je že legaliziran splav. Še manj dopustno pa je samomor uvrstiti med zdravstvene posege ker neposredno nasprotuje 17. členu Ustave.

Ob tem opozorimo še na druge člene Ustave, ki prepovedujejo mučenje, poudarjajo človekovo dostojanstvo in pravico do zdravstvenega varstva, ki bi morale predlagatelje in nosilce oblasti spodbuditi, da rešujejo srž problema, tj. zdravstveno in paliativno oskrbo. Domnevamo, da je prav pomanjkanje tega prisililo prvotne predlagatelje društvo Srebrna nit, da so bili sestavili tako radikalen predlog zakona, kar je nelegitimen motiv, ki zakonodajnega procesa ne bi smel obremenjevati. Dokler v Sloveniji ne bomo deležni najvišje možne ravni tovrstne oskrbe, zagotavljanje pomoči pri samomoru in evtanazije ne bi smeli nastati obveznosti države.

Ljubljana, 3. 2. 2025

Zabeležka po Etičnem simpoziju 2024