Konferenca UMIK DRŽAVE IZ GOSPODARSTVA natisni

DATUM: 11. december 2012 z začetkom ob 15.30 uri

KRAJ: Hotel Slon, Ljubljana

ŠTEVILO UDELEŽENCEV: približno 150

VSEBINA: Na konferenci so ugledni gostje spregovorili o pravnih in ekonomskih vidikih dokončanja privatizacije v Sloveniji.


UTRINKI IZ KONFERENCE IN POVZETKI V MEDIJIH:
Oglejte si slike in podrobnosti (Facebook)


POVZETKI IZ KONFERENCE (poročilo):

I. panel: »Razlogi in pogoji za uspešno privatizacijo«

- Srečo Jadek, starejši partner, odvetniška pisarna Jadek & Pensa
- Janez Uranič, direktor, Ernst&Young d.o.o.
- Peter Frankl, direktor in odgovorni urednik, Časnik Finance d.o.o.

G. Jadek je mnenja, da slovenski pravni okvir za postopke privatizacije ni problematičen, temveč je problem v tem, da imajo tuji investitorji negativne izkušnje zaradi nekateri neuspešnih prodaj, kjer so bili stroški svetovanja visoki, na koncu pa sploh ni prišlo do transakcije.

G. Uranič vidi težavo tudi v pomanjkanju transparentnosti – država bi morala speljati postopke jasno in pregledno, saj bi le na ta način pridobila zaupanje državljanov – in v neodločnosti političnih struktur. Poleg tega bi država morala bolj zasledovati ohranjanje delovnih mest. G. Uranič je še poudaril, da se moramo zavedati majhnosti slovenskega trga, zato so za tuje vlagatelje zanimiva zgolj podjetja, ki jih je mogoče razviti naprej.

G. Frankl je mnenja, da imamo dve Sloveniji, mesto in vas. Problemov na podeželju ni, pač pa so v mestih, kjer ležijo nacionalni interesi, ki niso nič drugega kot majhne rente političnih klik. Težavo vidi v pomanjkljivem sistemu upravljanja gospodarskih družb ter v korupciji. Meni, da je boljši tuji kot pa domači politični lastnik, ki ga je primerjal s političnim fikusom.

Preberite celotno poročilo s klikom na "Več" na desni strani.

 

G. Jadek je dejal, da se v Sloveniji država preveč meša v gospodarstvo, a je mnenja, da je država lahko dober lastnik ter da privatizacija ni edini izhod. Nasprotno g. Uranič meni, da država nikoli ni bila dober lastnik ter ni znala sprejemati ustreznih odločitev, kar pomeni, da je to najverjetneje pričakovati tudi v prihodnje. Poudaril je še, da smo ob vstopu Slovenije v EU imeli velik pritok kapitala, ki pa ga žal nismo znali upravljati, saj nismo delali na konkurenčnosti ter razvoju podjetij. Težava je tudi v hitrem menjavanju uprav, še zlasti ob menjavi politike.

 

G. Frankl problem vidi tudi v tolmačenju pravnih predpisov. Prav tako meni, da motivi za dosedanje privatizacije po večini niso bili ekonomski, temveč v glavnem politični. Skrbi ga tudi pomanjkanje etike, kar je glavni vir nezaupanja med državljani. Pri mednarodnih razpisih vidi problem v nizkih plačilih za tuje menedžerje, še zlasti ker so plačila za polovico nižja od plačil v zasebnih podjetjih. Zdi se mu utopično pričakovati, da bodo multinacionalke imele svoj sedež v Sloveniji na dolgi rok, saj smo premajhni in težko konkuriramo Budimpešti, Dunaju in Zagrebu itd.


II. panel: »Vladna strategija in tuji zgledi ter priporočila«

- dr. Janez Šušteršič, minister za finance Republike Slovenije
- Pierre Beynet, vodja sektorja, Oddelek za gospodarstvo, OECD
- dr. Tom G. Palmer, podpredsednik, Atlas Economic Research Foundation


Dr. Palmer je dejal, da je Slovenija na 92. mestu od 144 držav po ekonomski svobodi. Nizko na lestvici je tudi pri vseh tistih kriterijih, ki so pod vplivom političnih odločitev v Sloveniji. Dejal je, da je bila Slovenija po osamosvojitvi daleč pred ostalimi tranzicijskimi državami, zato so ljudje menili, da prehod v nov sistem ni potreben, kar pa se je sedaj pokazalo za veliko napako. Strah pred tujimi investicijami, ki je prisoten v Sloveniji, je onemogočil doprinos know-how-a. Slovenija se mora zato nujno odpreti tujim investitorjem ter pozabiti pravne privilegije, kakršen je recimo zlati delež.

G. Beynet je pojasnil, da je delež državnih investicij v Sloveniji mnogo višji kot v drugih evropskih državah članicah in da je delež neposrednih tujih investicij rasel mnogo počasneje kot v drugih tranzicijskih državah. Meni, da bi bilo delež teh investicij v Sloveniji povečati z zmanjšanjem neučinkovitosti na trgu dela, z izboljšanjem pravnega okvira ter zmanjšanjem deleža državnega lastništva. Prav tako meni, da Slovenija potrebuje racionalizacijo državnega lastništva, ki mora zajemati oblikovanje postopka za določanje strateških lastniških deležev, analizo stroškov ter koristi državnega lastništva in zagotovitev dobro izvedenih privatizacij, ki imajo podporo javnosti. Država mora postati boljša lastnica ter ne sme biti več udeležena pri upravljanju.

Minister Šušteršič je dejal, da je privatizacija za Slovenijo koristna, saj državno lastništvo ustvarja lažna pričakovanja. Prav tako meni, da ne drži, da je ohranitev določenih podjetij potrebna iz strateških namenov. Problem vidi tudi v tem, da imata KAD in SOD nasprotujoče si interese, zato je zelo težko upravljati z državnim premoženjem. Meni, da bo slaba banka pomenila koristen korak stran od države oz. vlade. Pojasnil je, da glavni razlog za privatizacijo ni zmanjšanje javnega dolga, temveč izboljšanje upravljanja, saj so zasebni lastniki bolj motivirani za reševanje podjetij. Povedal je, da vlada namerava najprej pripraviti zakonsko podlago ter šele nato klasificirati državno lastnino. Do sredine naslednjega leta želi zaključiti privatizacijo nekaterih podjetij (Telekom, Petrol), kar bi obenem tujim investitorjem dalo signal, da se dogajajo spremembe.

Dr. Palmer je poudaril, da je potrebna država, ki omogoča priložnosti vsem. Ni dobro, da se ohranjajo zaščitena delovna mesta, na drugi strani pa imamo sposobne mlade ljudi, ki ne morejo najti zaposlitve. Rešitev za pravno državo vidi v uporabi tujega prava oz. pravnih sistemov, ki so tujim vlagateljem bližji. G. Beynet meni, da je dobra rešitev lahko tudi prodaja delnic državljanom, a obstaja strah, da bodo na koncu razočarani. Dr. Palmer je v zvezi s tem dejal, da se lahko izgubi interes za upravljanje z gospodarsko družbo, če so lastniški deleži preveč razpršeni.


III. panel: »Privatizacija finančnega sektorja«


- dr. France Arhar, direktor, Združenje bank Slovenije
- Simon Mastnak, izvršni direktor, Skupina Alta d.o.o.
- dr. Dejan Krušec, državni sekretar, Ministrstvo za finance

Dr. Arhar je pojasnil, da obstajajo številne razlike med evropskimi in slovenskimi bankami. V evropskih bankah je v generični  obliki 43 odstotkov premoženja, medtem ko je v slovenskih bankah takšnega premoženja kar 70 odstotkov. V Sloveniji je problem tudi v zapozneli sanaciji krize, ker so terjatve do nebančnega sektorja prišle z zamudo, zato je treba nujno spremeniti politiko kreditiranja. Smo tudi edina država v Evropi, ki je še vedno dominantna v finančnem sektorju. Poudaril je še, da je zamuda pri sprejemanju odločitev v bankah toliko bolj kritična, saj za razliko od podjetij banke lahko padejo v enem dnevu. Je tudi mnenja, da ni važno, kdo kaj obvladuje, temveč je pomembno, da imamo sposobne in odgovorne ljudi v upravah. Dejal je, da je največja napaka to, da po 15 letih ponavljamo iste postopke sanacij, kljub temu da te niso nikoli dale dobrih rezultatov. Kljub pesimizmu, ki vlada v Sloveniji, pa je poudaril, da imamo v Sloveniji še vedno banke, ki tudi v krizi dobro poslujejo.

Dr. Krušec je pojasnil postopek uspešne izdaje slovenskih obveznic v ZDA. Tamkajšnjim investitorjem so razložili, da državne banke odtegujejo kredite gospodarstvu, ker razrešujejo slabe terjatve z odlogom. Kot rešitev je Slovenija ponudila takojšnjo obravnavo slabih terjatev, kar bi bankam omogočilo boljši dostop do finančnih trgov in se jim ne bi bilo treba zanašati zgolj na ECB. Povedal je, da je država že sprejela dva odloka o izstopu države iz NLB in NKBM do 25 odstotkov + 1 delnica. Poudaril je, da je ključni cilj države sanacija gospodarstva, zato je dokapitalizacija bank slaba rešitev, saj samo povečuje agonijo in s tem podaljšuje podjetniški krč.

G. Mastnak je dejal, da pozabljamo, da finančni sektor niso zgolj banke, temveč tudi zavarovalnice ipd. Meni, da doseganje višjih plač zahteva prestrukturiranje gospodarstva v panoge z višjimi dodanimi vrednostmi. Ključni problem Slovenije pri pridobivanju tujih vlagateljev je pomanjkanje kredibilnosti države kot lastnice. Problematično se mu zdi, da država namenja večino denarnega toka bankam ter ne naložbam za razvoj, kar na dolgi rok povzroča nekonkurenčnost gospodarstva. Dejal je tudi, da podpira ustanovitev holdinga in meni, da država lahko delujoč kapitalski sistem zagotovi s strateško prodajo. Meni, da potrebujemo prehod iz bančnega finančnega sistema v celovit finančni sistem, v katerem imajo podjetja dostop do finančnih trgov.

Dr. Arhar problem vidi predvsem v medsebojnem nezaupanju, ki je povzročilo nezaupanje tudi pri vlagateljih. Nespametno se mu zdi, da se bojimo tujih lastnikov, saj veliko bolj gledajo na gospodarsko rast kot domači lastniki. Bankirji morajo namreč slediti investicijam in reagirati hitro, a v bankah v državni lasti se na žalost to ne dogaja. Prav tako meni, da potrebujemo bolj pregledna javno-zasebna partnerstva in koncesije, ne pa da se kot edina možnost za rešitev gospodarstva uporabljajo zgolj posojila ter državne pomoči. Problematično se mu zdi tudi, da strokovni argument zaradi političnih nasprotij ne pride do veljave. Dejal je še, da je Slovenija po podatkih ECB-ja država, ki največ zapravi za izobraževalni sistem, a tega nihče ne omenja, pač pa razpravljamo, kaj se komu jemlje.

Dr. Krušec vidi prodajo Zavarovalnice Maribor kot dober nadomestek dokapitalizaciji, saj ni prišlo do vezave državnih sredstev na kapital. Pojasnil je, da vlada namerava v roku enega meseca v okviru holdinga sprejeti tudi strategijo za upravljanje naložb. Trenutno ima država namreč zgolj pooblastilo za prodajo NLB in NKBM. Meni, da banke ne moreš prodati strateškemu investitorju, če ohraniš 25-odstotni delež, zato bi bilo smiselno državne deleže v bankah prodati v celoti. Tuji investitor je namreč prepričan, da ima Slovenijo nek skrit interes, če želi obdržati določen delež. Pojasnil je še, da je problem tudi v tem, da so trenutno banke nezanimiva naložba in je težko najti kupce zanje.

G. Mastnak je dejal, da potrebujemo primer uspešne privatizacije, tako imenovano dobro zgodbo, s katero bi pritegnili tuje vlagatelje. Trenutno jih lahko pritegne le nizka cena podjetij. Meni tudi, da bo s pomočjo slabe banke veliko lažje ovrednotiti terjatve ter da bi bilo bolj modro prodati državne deleže v bankah v celoti, saj to vpliva tudi na ceno prodaje. Dejal je še, da ni potrebno vedno iskati strateškega vlagatelja, temveč se lahko naložbe tudi razprši.

Poročilo napisala Vesna Tišler.