Predavanje: "Ali je Slovenija (že) pravna država? Kaj lahko kot pravnik prispevam k uresničevanju te temeljne ustavne vrednote?" in Rdeča maša natisni

V Akademskem društvu Pravnik (ADP) smo pred tradicionalno Rdečo mašo za pravnike in študente prava 16. oktobra 2013 na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani pripravili predavanje mag. Miroslava Mozetiča, podpredsednika Ustavnega sodišča.

Z naslovom »Ali je Slovenija (že) pravna država? Kaj lahko kot pravnik prispevam k uresničevanju te temeljne ustavne vrednote?« je ugledni gost predvsem želel spodbuditi k razmišljanju, kako bi lahko tudi pravniki pripomogli pri izgradnji pravne države, saj imamo preko vseh vej oblasti pomembno mesto v družbeni ureditvi.

Prvo in glavno merilo pravnikovega dela, bi morala biti skrb za pravičnost, pravno varnost in skupno dobro. Iz tega sledi, da bomo enkrat morali tudi mi, pravniki, dajati odgovor na vprašanje, kaj smo mi doprinesli k pravni državi. Poudaril je, da stalno obtoževanje in metanje slabe luči na nasprotnike ne pelje nikamor, saj se pravna država vedno začne najprej pri nas samih.

Velikokrat je moč začutiti v pogovorih med ljudmi nejevoljo, da so politiki krivi za neobstoj pravne države. Pozabljamo pa, da so vsi, ki so na odgovornih funkcijah, izšli iz »ljudstva«, saj so bili na položaje izvoljeni ali imenovani. Nihče od njih se ni postavil sam, so namreč slika nas samih.

Na institucionalni ravni smo s sprejemom Temeljne ustavne listine in nato same Ustave pretrgali s komunističnim sistemom in stopili na pot gradnje nove demokratične pravne države - na pot t. i. tranzicije. V Temeljni listini smo med temeljnimi razlogi, zakaj Slovenci ustanavljamo lastno državo, zapisali da zato, ker SFRJ ni delovala kot pravno urejena država, saj so se v njej hudo kršile mnoge pravice (med drugi tudi človekove pravice). Mag. Mozetič je predstavil svoj pogled na (ne)uspešno prehojeno pot, pri tem se je opiral na premalokrat omenjeno Resolucijo Parlamentarne skupščine Sveta Evrope št. 1096/1996. Njen namen je bil opredeliti merila, po katerih bi nekdanje komunistične države razgradile dediščino komunističnega totalitarnega režima, saj je le formalna vzpostavitev institucij pravne države nezadosten in neučinkovit ukrep.

Resolucija kot težko dediščino komunizma opredeljuje pretirano centralizacijo, militarizacijo, birokratizacijo, monopolizacijo in prereguliranost družbe na institucionalni ravni ter  kolektivizem in konformizem na družbeni ravni. Vse to so bile značilnosti tudi naše nekdanje socialistične države, ki pa se nam jih (še) ni uspelo otresti. Gost je nadalje omenil tudi preroško svarilo iz predmetne resolucije, in sicer na nevarnost, da so posledice neuspešne tranzicije lahko v najboljšem primeru vladavina oligarhije namesto demokracije, korupcija namesto pravne države in organiziran kriminal namesto človekovih pravic. V najslabšem primeru pa lahko pride do obnovitve totalitarnega režima, celo preko nasilne odstranitve mlade demokracije.

V Sloveniji imamo na nivoju ustave postavljeno celotno zgradbo pravne države. Da bi videli kje je problem, moramo iti od prvine do prvine in o njih razmisliti. Pri vsaki se najde kaj, kar ni v redu. In tedaj je potrebno o tem razpravljati, brez sklicevanja na naše in vaše. Resnično demokratična je samo takšna državna ureditev, v kateri je spoštovanje človekovega dostojanstva temeljno vodilo delovanja države.

Predavanju je sledila že tradicionalna (deveta po vrsti) slovesna Rdeča maša, ki jo je daroval g. škof msgr. dr. Anton Jamnik. Med svojo pridigo je poudaril pomen civilne družbe, saj različna civilna združenja in njihove pobude prispevajo k višji kakovosti demokracije v družbi, hkrati pa so spodbuda posamezniku, da se ne prepusti malodušju, apatiji in pasivnosti, kar pa lahko majhna peščica ljudi izrablja za manipulacije.

Prek avtorja Alexa Tocquevilla ugotavlja, da je pasivnost ena od oblik izgube svobode. V taki družbi bi  postali ljudje "vase zaprti posamezniki", med katerimi bi le malo kdo želel sodelovati pri graditvi skupnega dobrega in s tem pri oblikovanju dejavne civilne družbe. To lahko rezultira v nastanku nove, moderne oblike tiranije, ki jo Tocquevilla imenuje "mehka tiranija". To ni tista, ki je poznana iz starih časov, pač pa gre za vlado, ki je blaga in paternalistična ter ima lahko celo demokratično obliko. Edina obramba zoper to obliko tiranije, je dejavna politična kultura.

Gospod škof je omenil še drugo obliko izgube svobode. Na njo opozarja kanadski filozof in družbeni etik Charles Taylor v delu Slabosti modernega časa. V delu govori o treh težavah, ki so značilne za sodobno obdobje: problem individualizma in s tem izguba smisla, naraščajoči pragmatizem in izredna pasivnost, ki izvira iz izgube notranje svobode bivanja. Dr. Jamnik je zaključil pridigo z zelo pomenljivi besedami: "Demokracija in svoboda sta zavarovani samo toliko, kolikor država in civilna družba ostajata vsaka na svojem mestu, ter zagotavljata uravnovešen obstoj občeveljavne in racionalne poenotenosti ter partikularna hotenja, koristi in potrebe."

Po sveti maši, ki jo je z odličnim petjem obogatil pevski zbor študentov ljubljanske Pravne fakultete "Pegius", je sledilo sproščeno druženje v Galeriji Družina, kjer smo se ob prigrizkih in pijači ponovno srečali in ob prijetnem pogovoru preživeli preostanek večera.

poročilo pripravil Tilen Vesenjak"