Zaradi varstva ustavne vrednote spoštovanja človekovega dostojanstva in zaradi ostalih ustavnopravnih pomislekov v zvezi s predlogom spremembe Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki ne uresničuje odločbe Ustavnega sodišča, Akademsko društvo Pravnik Državni zbor Republike Slovenije in Vlado Republike Slovenije poziva k ponovnemu razmisleku glede predlagane ureditve.

Ustava Republike Slovenije je za razliko od Ustave Ljudske Republike Slovenije iz leta 1947 in vseh njenih kasnejših posodobitev za suverena postavila temeljne človekove in ustavne pravice ter svoboščine. Odtlej, kot to razlaga pravna teorija, državna oblast ni več suverena sama po sebi, temveč svojo suverenost črpa iz smotra, da institucionalno zagotovi, zaščiti in uresničuje temeljne človekove pravice in svoboščine ter temeljna načela vladavine prava.

Ustavno sodišče Republike Slovenije je v postopku odločanja o pobudi za oceno ustavnosti Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (U-I-269/12-24) ugotovilo, da je manj kot 100 % financiranje javno veljavnih programov osnovnošolskega izobraževanja v neskladju z Ustavo, t.j. v nasprotju s človekovo pravico otrok in njihovih staršev do obveznega brezplačnega osnovnošolskega izobraževanja iz drugega odstavka 57. člena Ustave (20. točka obrazložitve). Takšno odločitev je sodišče sprejelo že na podlagi najosnovnejše presoje dejstev v okviru kriterijev testa legitimnosti. Zaradi takšne, povsem očitne protiustavnosti obstoječe ureditve, po kateri se javno veljavni programi osnovnošolskega izobraževanja financirajo manj kot 100 %, se Ustavno sodišče v ključno presojo kriterijev načela sorazmernosti niti ni spuščalo. Še več. Ustavno sodišče je sprejelo ugotovitveno odločbo prav iz razloga, ker bi sicer z razveljavitvijo obstoječe ureditve financiranja osnovnošolskega izobraževanja v zasebnih šolah prišlo do še večjega posega v ustavno pravico do brezplačnega obiskovanja obveznega javno veljavnega programa osnovnošolskega izobraževanja. Prav takšen poseg pa predstavlja predlagana ureditev.

Vlada Republike Slovenije je v parlamentarni postopek vložila predlog sprememb in dopolnitev presojanega zakona, s katerim ob že znani praksi zlorabe zakonodajalčeve samovolje ne želi odpraviti protiustavnega stanja, temveč ga poglablja. Predlagana ureditev v ta namen brez stvarno utemeljenega razloga in v očitnem nasprotju z jasnim besedilom in namenom odločbe Ustavnega sodišča razlikuje med obveznim in razširjenim osnovnošolskim programom. Strokovna javnost je poleg pristojnih služb Vlade in Državnega zbora že opozorila na očitno kršitev prepovedi reformatio in peius, ki je neločljivo povezana z doktrino Evropskega sodišča za človekove pravice o poštenem postopku (fair procedure) in s tem tudi načelom vladavine prava. Ob tem pa je vredno opozoriti še na 15. člen Ustave, ki zagotavlja, da se človekove pravice in svoboščine uresničujejo neposredno na njeni podlagi. Ugotovljen pozitivni status pravice iz drugega odstavka 57. člena Ustave ob hkrati ugotovljeni protiustavnosti zakonske ureditve konstituira temelje odškodninske odgovornosti države.

Akademsko društvo pravnik opozarja Državni zbor Republike Slovenije in Vlado Republike Slovenije, da je Ustavno sodišče s citirano odločbo ugotovilo protiustavno stanje, ki traja vse od začetka ureditve, po kateri se je javno financiranje zasebnih osnovnih šol omejilo na 85 %. Z vidika načel pravne države in delitve oblasti ni nepomembno, da skoraj petletno vzdrževanje takšnega protiustavnega stanja vzpostavlja nadaljnjo kršitev Ustave. Slednjemu ni videti konca niti s predlagano zakonsko spremembo, ki je deklarativno namenjena prav odpravi protiustavnega stanja.

Če v Sloveniji še velja suverenost človekovih in ustavnih pravic ter svoboščin, je za njeno obrambo potrebno in vredno uporabiti vsa dopustna sredstva. Sicer se demokracija počasi sprevrne v njeno nasprotje. Zgolj v odlično orodje za popolno omejitev posameznikove svobode.

Ljubljana, julij 2019

Skladno z veljavno ustavo in odločbo ustavnega sodišča v zadevi U-I-269/12 bi v Sloveniji morali vsi otroci brez kakršnih koli razlik uživati človekovo pravico do brezplačnega osnovnošolskega izobraževanja. Naloga državnega zbora pa je, da jim z ustrezno spremembo zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja to tudi zagotovi ter s tem odpravi neustavne razlike med starši in otroki v javnih in zasebnih osnovnih šolah. Namesto da bi državni zbor to svojo nalogo nemudoma izpolnil, z uresničitvijo ustavne odločbe že več kot tri leta odlaša. Z namenom dokončno zaobiti svojo ustavno dolžnost pa je sedaj z dvotretjinsko večino vseh poslancev pričel postopek za spremembo 57. člena ustave.

Če bo prišlo do spremembe 57. člena ustave, bomo v Sloveniji namesto odprave dveh kategorij staršev in otrok dodatno poglobili razlike med tistimi, ki uživajo brezplačno obvezno osnovnošolsko izobraževanje, in tistimi, ki si ga plačujejo sami in so ga obenem preko davkov dolžni sofinancirati tudi vsem ostalim. To bi pomenilo očitno diskriminacijo pri uživanju človekove pravice do brezplačnega osnovnošolskega izobraževanja. Takšna rešitev je v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom, izrecno navedenem v 14. členu Ustave RS in 1. členu Protokola št. 12 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah (EKČP).

Načelo enakosti pred zakonom pomeni poglavitno manifestacijo spoštovanja človekovega dostojanstva, ki je v ustavnem redu Republike Slovenije temeljna vrednota in predstavlja sámo jedro ustavne ureditve. Državni zbor niti s pravno obliko ustavnega zakona nikakor ni upravičen do posega v navedeno jedro ustavne ureditve, saj slednje v našem ustavnem redu spada na nadustavno raven. To še toliko bolj velja za konkreten primer, saj bi bil predlagani ustavni zakon o spremembi 57. člena ustave (UZ57) sprejet z izključnim in očitnim namenom obiti odločbo ustavnega sodišča v zadevi U-I-269/12, kar predstavlja zlorabo pravne oblike ustavnega zakona. Slovenija je bila pred Evropskim sodiščem za človekove pravice v primeru varčevalcev Ljubljanske Banke (Ališić et al.) celo že obsojena zaradi diskriminacije, nastale na podlagi zlorabe pravne oblike ustavnega zakona (UZITUL-A).

Morebitno sprejetje UZ57 bi kršilo še drugo temeljno vrednoto naše ustavne ureditve, načelo pravne države (2. člen Ustave RS). V času, ko Republika Slovenija na mednarodnem prizorišču močno poudarja svojo brezpogojno zavezo spoštovanju vladavine prava, upoštevanju mednarodnih pogodb in uresničevanju odločb sodišč, želi državni zbor kršiti ravno navedene vrednote. Predlagani UZ57 je namreč v nasprotju tako z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah kot tudi z 10. členom Sporazuma med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih, ki določa izenačenost položaja šolarjev v zasebnih in javnih izobraževalnih ustanovah. Državni zbor bi s sprejetjem UZ57 tako poteptal mednarodno pogodbo kot tudi pokazal, da ga odločitve sodišč ne zavezujejo in da se lahko z zadostno večino upre sprejetju odločitve sodišča.

Dosedanje ravnanje državnega zbora v tem primeru na las spominja na stališče hrvaškega sabora, sprejetega s soglasjem vseh poslancev, da ga arbitražni sporazum o meji med Slovenijo in Hrvaško ter razsodba arbitražnega sodišča o poteku meje ne zavezujeta ter da je nad saborom "samo Bog". Enak pristop državnega zbora v postopku sprejetja UZ57 bi pokazal na hudo dvoličnost slovenskih organov pri spoštovanju vrednot vladavine prava, kar bi lahko zamajalo mednarodni ugled Slovenije in negativno vplivalo na podporo mednarodne skupnosti pri prizadevanju za uveljavitev mednarodnih sporazumov.

Situacija oportunitetnega spreminjanja ustave z namenom obiti odločbo ustavnega sodišča je še posebej problematična v primeru, ko gre za poseganje v človekovo dostojanstvo, človekove pravice in vladavino prava kot temeljne vrednote našega ustavnega reda.

Načrtovana sprememba 57. člena ustave je torej sama po sebi neustavna in zavržna. Hkrati pomeni nespoštovanje odločbe sodišča in predstavlja kršitev mednarodnih pogodb. Če bo načrtovana sprememba izglasovana, bo zadeva gotovo podvržena presoji ustavnega sodišča in naposled tudi Evropskega sodišča za človekove pravice. Zato pozivamo poslance državnega zbora, ki so podprli začetek postopka spremembe ustave, da izkažejo vsaj minimalen nivo pravne in demokratične kulture ter od svoje namere še pravočasno odstopijo.

Če je mogoče s preprostim glasovalnim manevrom obiti odločbo ustavnega sodišča, potem v Sloveniji ni ne delitve oblasti, ne sistema zavor in ravnovesij in ne ustavne demokracije. To je naše pravočasno opozorilo slovenski javnosti: isti glasovalni stroj lahko na tak način potepta tudi katerokoli drugo pravico, ki jo zagotavlja ustava.

Ljubljana, 29.11.2017

Akademsko društvo Pravnik

Javna izjava se v PDF obliki nahaja tudi na naslednji povezavi: Javna izjava

Akademsko društvo Pravnik izraža zaskrbljenost zaradi tona razprave, ki se v zvezi z blagoslovom prostorov Podružnične osnovne šole Polica odvija v sferi splošne javnosti in v sferi državne oblasti. Akademsko društvo Pravnik nasprotuje prikrojenim in neprepričjivim razlagam načela ločitve cerkva in drugih verskih skupnosti od države, ki so očitno podane z namenom izločitve določenih cerkva in drugih verskih skupnosti iz javnega življenja.

Načela ločitve cerkva in drugih verskih skupnosti od države ni moč razlagati na način, da bi to pomenilo njihovo izločitev iz družbe. Da je vključevanje verske tradicije v javno oziroma celo državno sfero povsem dopustno, je v odločbi U-I-67/14-11 z dne 19. 1. 2017 zelo jasno povedalo že Ustavno sodišče. Po mnenju Ustavnega sodišča je namreč povsem dopustno, da so npr. dela prosti dnevi določeni na podlagi tradicionalno uveljavljenega obhajanja verskih praznikov. Ustavno sodišče pa je v odločbi U-I-92/07 z dne 15. 4. 2010 tudi zapisalo, da verska in svetovnonazorska nevtralnost države ni ovira za sodelovanje s cerkvami in drugimi verskimi skupnostmi.

Ustavno sodišče je v odločbi Rm-1/02 z dne 19. 11. 2003 opredelilo bistvene sestavine načela ločitve države in verskih skupnosti, ki so: (1) da se država ne veže na nobeno veroizpoved, (2) da ni državne religije ali državne cerkve in (3) da so cerkve in druge verske skupnosti v svojih zadevah samostojne. Povsem jasno je, da preprost blagoslov objekta v okviru slovesnosti ob odprtju lokalne šole nikakor ne more pomeniti vezanosti države na nobeno versko skupnost ali kakršnokoli veroizpoved oziroma opredeliti določene vere kot državne religije ali cerkve.

Ob tem je pomembno poudariti, da slovenski pravni red ne prepoveduje šolam in lokalnim skupnostim, da bi se za blagoslov šolskega objekta dogovorile s katerokoli od cerkva in drugih verskih skupnosti, če bi to ocenili kot primerno. V konkretnem primeru je blagoslov opravil predstavnik Katoliške Cerkve, ki ima na lokalnem območju daleč največ pripadnikov. V zvezi s tem je relevantna ugotovitev Ustavnega sodišča v odločbi U-I-92/07-23 z dne 15. 4. 2010, kjer je zapisalo, da je: »razlikovanje med verskimi skupnostmi glede določenega vprašanja dopustno, če zanj obstaja razumen, stvaren, v naravi stvari utemeljen razlog.«

Za presojanje dopustnosti blagoslova prostorov šole je prav tako relevantno razlogovanje Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevi Lautsi in drugi proti Italiji z dne 18. 3. 2011. Sodišče je tu odločilo, da je stalno soočenje učencev z verskimi simboli (kot je križ v učilnici) dopustno. Odveč je poudariti, da je v konkretnem primeru šole na Polici šlo zgolj za kratek blagoslov šolskega objekta na slovesnosti ob njegovem odprtju.

Akademsko društvo Pravnik načelo ločitve cerkva in drugih verskih skupnosti od države spoštuje ter nasprotuje razglasitvi katerekoli cerkve ali druge verske skupnosti ali svetovnega nazora kot državnega. Ob tem opozarja, da je kot državni vrednostni nazor prav tako nedopustno razglasiti ateizem, agnosticizem ipd. Akademsko društvo Pravnik zato zagovarja pluralističen pristop, ki kot edini nevtralni pristop spodbuja spoštovanje, sobivanje in prisotnost vseh ver in svetovnih nazorov v javnem življenju.

Blagoslov šolskih objektov na slovesnosti ob odprtju je del dragocene slovenske tradicije in kulture ter lahko tako slovesnost samo obogati. Lokalne oblasti, starši, ravnatelji in učitelji sami najbolje poznajo krajevne običaje ter želje domačinov. Povsem neustrezno je zlorabljati tako tradicijo za poglabljanje ideoloških delitev in za ceneno nabiranje političnih točk. V skladu z načelom subsidiarnosti naj bo vprašanje organizacije slovesnosti ob odprtju lokalne šole stvar pristojnosti deležnikov v lokalni skupnosti, ne pa stvar vsiljevanja državnih pisarn.

Na drugi strani številnim slovenskim osnovnim šolam v času obnove šolskih prostorov svoje prostore začasno odstopijo krajevna župnišča. Tako je bilo tudi na Polici. Popolnoma ustrezno in normalno je, da si skupnosti, ki opravljajo splošnokoristno dejavnost, na lokalni ravni medsebojno pomagajo in sobivajo v sožitju.

Akademsko društvo Pravnik z zaskrbljenostjo spremlja zahteve po uvajanju sankcij za kratek blagoslov ob slovesnosti odprtja novega šolskega objekta. Te zahteve so po svoji naravi bližje načelom totalitarne države kot načelom svobodne demokratične ureditve. Akademsko društvo Pravnik zato pričakuje, da bosta izvršilna in zakonodajna veja oblasti zdržali politične pritiske uvajanja kazni za izvedbo preprostega blagoslova, ki bi ga bilo ekscesno umestiti v kategorijo nedovoljenih, prepovedanih ali celo kaznivih dejanj v javnem šolskem prostoru.

Ljubljana, 11. oktober 2017

Akademsko društvo Pravnik

Javna izjava se v PDF obliki nahaja tudi na naslednji povezavi: Javna izjava

Akademsko društvo Pravnik je prepričano, da je nedavni sklep skupščine Odvetniške zbornice Slovenije, s katerim je ta povišala vpisnino v imenik odvetnikov z 2.500 evrov na 9.000 evrov, neprimeren in pravno nevzdržen, saj je v nasprotju s temeljnimi vrednotami slovenske Ustave.

Razumemo in podpiramo vlogo Odvetniške zbornice, ki jo ima pri zagotavljanju avtonomnega združevanja, zagotavljanju poklicne neodvisnosti ter svobode opravljanja odvetniškega poklica, kot ga določa in varuje naša Ustava. Vendar pa menimo, da arbitrarna odločitev odvetnikov, ki so sodelovali na zadnji skupščini Odvetniške zbornice, predstavlja grob poseg v številne ustavno zagotovljene pravice tako posameznikov kot tudi celotne družbe.

Zadevni ukrep namreč, po naši oceni, drastično otežuje vstop mladih in strokovno usposobljenih pravnikov na trg odvetniških storitev in je kot tak v izrecnem nasprotju z načelom sorazmernosti ter posega v pravico do svobodne gospodarske pobude, v pravico do enakosti pred zakonom v smislu neenakopravnosti mladih v razmerju do že vpisanih odvetnikov, v pravico do svobode dela, posredno pa napada tudi ustavno načelo socialne države.

Nesorazmerno visoka vpisnina popolnoma neutemeljeno omejuje konkurenco na trgu ter otežuje poklicno in socialno-ekonomsko napredovanje mladih pravnikov, pri čemer privilegira posameznike z ugodnejšim finančnim ozadjem. Zaradi danega ukrepa bo za številne odvetniške kandidate, kljub doseženi ustrezni izobrazbi in večletnim poklicnim izkušnjam, ki so kolegom do sedaj omogočale začetek samostojne in neodvisne poklicne poti, pot do odvetniškega poklica v prihodnje precej daljša, obenem pa bodo primorani dlje časa delati za nižje plačilo, kot bi jim, glede na lastne sposobnosti, prizadevnost in vloženo delo, pripadlo na trgu.

V Akademskem društvu Pravnik zagovarjamo vzpostavitev družbenega okolja, ki mladim omogoča razvoj in uresničevanje njihovih delovnih ter intelektualnih sposobnosti. Prepričani smo, da odločitev Odvetniške zbornice, v prid katere ne vidimo ustrezno utemeljenih argumentov, tega cilja ne zasleduje oziroma je z njim v diametralnem nasprotju. Zaradi navedenih razlogov pozivamo Odvetniško zbornico Slovenije, da svoj sklep o nesorazmernem dvigu zneska vpisnine v imenik odvetnikov ustrezno spremeni.

Akademsko društvo Pravnik

Ljubljana, 28. 4. 2016

Javna izjava se v PDF obliki nahaja tudi na naslednji povezavi: javna izjava